Razlika med prevajanjem umetnostnih in tehničnih besedil je velika, vendar ju povezujejo tudi določene skupne lastnosti in predvsem ljubezen do jezika. Prevajalec obeh zvrsti mora obvladati jezik izvirnika in ciljni jezik, čeprav sta občutek za jezikovne ravnine in poznavanje kulturnih značlilnosti jezika bolj pomembna za prevajanje leposlovja.
Pri tehničnih prevodih je v ospredju strokovno poznavanje področja o katerem prevajamo, saj je lahko jezikoslovec še tako rahločutni poznavalec jezika, vendar za prevod popolnoma neusposobljen, ker ni seznanjen s kompleksno terminologijo teme besedila. Tudi pri prevajanju leposlovja je pomebno poznavanje književnosti, vendar je pri prevajnju dovoljena večja umetniška svoboda. Umetnost namreč služi zadovoljevanju estetske funkcije in doživljanje prevoda se ob prevajanju besede za besedo ne bi moglo približati delovanju na čute ob branju izvirnika.